Bila sem sama. Dobesedno. Ok, saj sem imela Nino. In Edno. Vendar pogrešala sem njega. Vsako noč, ko sem se prebudila v hladni postelji in pomislila na njegove objeme in poljube. Vsakič, ko sem se dvignila s postelje in se spominjala, kako me je spretno potegnil nazaj. Počutila sem se samo, ko sem za ogromno mizo jedla zajtrk.
Da, bila sem popolnoma sama. Brez njega.
Bilo je jutro. Dva tedna kasneje. Ian je sicer prihajal vsak dan pogledati Nathana in Ekaterino, vendar sem opazila, da sta otroka čutila njegovo odsotnost. Bilo mi je jasno, da moram najti rešitev za nastalo situacijo.
"Dobro jutro."
Presenečeno sem dvignila pogled, saj nisem nikogar pričakovala. Pravzaprav sem jutro nameravala preživeti z otrokoma v parku.
"Kaj pa ti tukaj?" sem vprašala.
Njegove ustnice so se nasmehnile.
"Me nisi pričakovala?" je vprašal.
Se je najavil?
"Ne," sem odvrnila in se dvignila. "Pričakovala sem, da boš prišel kasneje." Bila sva dogovorjena, da pride kasneje po otroka.
"No, ja ... Bil sem v bližini," je odvrnil Ian.
Namrščila sem se. Nič ni bilo po naključju. Pri njemu že ne. Vedela sem, da ima nekaj za bregom. Točno sem vedela.
"Ian, kaj se greš?" sem vprašala. "Ekaterine ni, Nathan pa še spi ..." V naslednjem trenutku se mi je približal in prijel me okoli ramen.
"Ian!" sem se poskušala odmakniti, vendar me je njegov dotik popolnoma razorožil. Nisem se mogla premakniti.
"Saj veš, da sem prišel zaradi tebe," je odvrnil. "Prišel sem pogledati, kako je s teboj." Zavila sem z očmi.
Kako je z mano? Obupno. Pogrešala sem ga. Pogrešala sem ga tako močno, da bi se najraje vrgla v njegov objem. Sedaj.
Vendar sem se uspela zadržati.
"Ian, spusti me," sem dejala.
Približal se mi je tako blizu, da je bil oddaljen le nekaj centimetrov. Poskušala sem se ga otresti, vendar nisem uspela.
"Irina, pogrešam te," je tiho rekel.
V naslednjem trenutku je svoje ustnice položil na moje. Poskušala sem se upreti, vendar ... Njegove ustnice so me tako privlačile in hkrati potegnile vase, da sem se oklenila njegovega vratu in se mu ... Prepustila.
Nenadoma se je odmaknil od mene.
"Imam kaj možnosti?" me je tiho vprašal.
Izkoristila sem priložnost in se iztrgala iz njegovega naročja. Če bom sedaj popustila ... Potem ... Se ne bo spremenil. Nikoli. Moram premisliti vsak svoj korak in upati, da ga bom pripravila do tega, da se bo počutil osamljen. Ko bom na tej točki, pa ... Mu bom ponudila priložnost. Prej pa ne. Nikoli! Hotela sem, da spozna ... Da sem zanj edina.
"Irina?" me je poklical.
Pogledala sem proti njemu.
"Prenehati moraš," sem tiho rekla. "Tako ne bo šlo, Ian. "Prosim te, razumi me. Nočem biti v takšnem razmerju."
Ian me je opazoval.
"Upanja ne bom izgubil, Irina," je rekel. "Nikoli."
Dvignila sem pogled proti njemu. Zdelo se mi je, da je bil iskren. Vendar ... Če bom sedaj pristala na njegove prošnje, potem ...
"Ian, prenehaj," sem ponovila.
Opazila sem, kako je zavil z očmi.
"Resnično si trmasta, draga," je dejal.
Stisnila sem ustnice. Bila sem trmasta, to je bilo že res. Vendar nisem nameravala popustiti. Ne tako hitro. Moral se bo potruditi, da me pridobi nazaj. Nisem pozabila, da me je prevaral z našo varuško in s tem podpisal pogodbo s hudičem.
"Ti si prvi začel skakati čez plot," sem skomignila z rameni. "Seveda ne misli, da bom to storila jaz. Dokler bom v zakonu, ne bom. Vendar če se ne boš odločil in spremenil ... Te bo tudi to čakalo, Ian." Njegove oči so se zasvetile.
"Ne boš mi tega storila, Irina," je sladko odvrnil. "Veš, zakaj? Zato, ker si ne boš drznila storiti kaj takšnega."
Samo nasmehnila sem se.
"To bomo še videli," sem odvrnila.
IAN
Jezila me je. Jezila me je do te mere, da bi jo najraje položil sredi dnevne sobe. Zadnjih nekaj dni nisem pogledal nobene ženske. Razen nje. Težko sem se zadržal. No, kakorkoli. Pred seboj sem imel samo Irino.
Spominjal sem se trenutkov, ko sva se zbližala, ko sem odkril resnico o 'Nini' in požrl dejstvo, da so naju obe potegnili. Spominjal sem se, da sem se zaradi nje ločil od Nikki. Spominjal sem se, da sva bila srečna, ko sva bila skupaj ... In se poročila. Pravzaprav mi je slednji spomin dal pogum, da se borim zanjo. Moral se bom boriti zanjo.
Strmel sem vanjo.
"Dobro, jaz sem kriv," sem rekel. "Dovoli, da greva vsaj skupaj na snemanje. Dobro veš, da smo premestili snemanje samo zato, ker nisi bila v redu." Pogledala me je s svojimi očmi in počasi pokimala.
"No, prav," je končno popustila.
Zmaga. Vsaj ena. Veselil sem se, da bom vsaj na snemanju bil z njo. Čeprav sem redno prihajal na obisk, da bi videl otroka ... Mi ni pustila blizu. Vedno se je odmaknila in to me je jezilo. Nisem hotel biti tujec v lastni hiši.
"Edna bo poskrbela zanju," je dodala.
Pokimal sem. Nisem mogel računati, da bo moja mama govorila z njo. Ne. Vedno je bila na njeni strani. Bolelo me je, ker me je lastna mati ignorirala, vendar sam sem kriv za to. Ni prenesla, da sem zopet prizadel svojo ženo.
"Pripravi se," sem dejal. "Čakal te bom tukaj."
Za hip se je zastrmela vame, nato pa odšla. Ko sem se ozrl po prostoru, sem si želel, da bi prišel domov. Hotel sem biti doma. Z njo.
Že nekaj časa sem spal v hotelu, kar me je ubijalo. Pogrešal sem njeno bližino. Hotel sem jo imeti v svojem objemu, pa ... Nisem je imel.
Nekaj trenutkov sem se obotavljal, nato pa se nisem več zadrževal. Počasi sem odšel po stopnicah, do najine spalnice.
Vedel sem, da bo v njej.
Odrinil sem vrata spalnice in vstopil. Ona je bila v spodnjem perilu. Omara je bila odprta. Ko me je zaslišala, se je obrnila.
"Ian!" je vzkliknila.
"Ne morem več," sem rekel, zaklenil vrata in s hitrimi koraki se znašel pred njo. "Ne morem, Irina."
Pograbil sem jo in poljubil. Čeprav se je upirala, sva se nekaj trenutkov kasneje znašla na postelji. Najini postelji.
Začutil sem, kako je njeno telo popustilo. Kako se je predalo v usodo. Hotel sem jo. Irina je bila tista ženska, ki sem jo ljubil.
IRINA
Nisem hotela, da pride tako daleč. Vendar je prišlo. V meni je prebudil strast, ki je sama nisem mogla zatreti. Bila sem prepričana, da je to le trenutek slabosti in se bom uspela odtrgati od njega. Vendar, ko me je pričel slačiti, sem vedela, da se ne bom odmaknila. Hotela sem ga, prekleto! Hotela sem čutiti njegovo telo na sebi, njegove ustnice, ki so me poljubljale ... Moje srce je divje razbijalo, ko sem začutila, kako je prodrl vame ...
Užitek je bil na vrhuncu. Oklenila sem se ga in se mu prepustila. Njegove roke so se oklenile okoli mene in mi dale občutek ... Varnosti.
Obležal je na meni. Zasoplo sva dihala. Roko je ovil okoli mojih ramen in me poljubil. Poljub je bil nežen, ljubeč ... In v tistem trenutku sem se zavedala, koliko sem ga pogrešala. Čeprav to ni spremenilo dejstva, da me je prevaral.
"Ian, ne," sem ga prosila.
"Irina, ljubim te," je zamrmral v odgovor. Najine ustnice so se ponovno spojile. Prisilila sem se, da sem se odmaknila.
Uspela sem zlesti izpod njega in s svetlobno hitrostjo pograbila oblačila. Nisem se nameravala valjati z njim po postelji.
"Irina ..." me je poklical.
"To se ne bo ponovilo, Ian," sem rekla.
"Ampak ..."
"Ne!" sem se besno obrnila. "Uspel si me spraviti v posteljo. Vendar to je tudi vse. Ne bom se ti ponovno prepustila."
Nekoliko razočarano je strmel vame.
"Oprosti, ker sem pomislil ..." je začel, vendar sem dvignila prst. Dovolj sem imela njegovih opravičil.
"Ne opravičuj se. To je bil trenutek slabosti," sem odvrnila. Nekoliko razočarano me je pogledal, nato pa se pričel oblačiti.
Bilo mi je žal, da sem ga prizadela. Bilo mi je žal, ker sem se pustila zapeljati. Bilo mi je žal, ker sem mu dala lažno upanje ...
"Ne bom se te več dotaknil brez dovoljenja," je dejal.
Samo pokimala sem in se pričela oblačiti. Brez besed sem zapustila spalnico in se zaprla v kopalnico.
Zastrmela sem se v ogledalo. Moji lasje so bili razmršeni, ustnice so bile še vedno otekle od divjega poljubljanja ... Zavzdihnila sem in z dlanjo odprla vodo. Zmočila sem si obraz, nato pa se pričela spominjati njegovih dotikov ...
Poskušala sem se pomiriti. Poskušala sem pozabiti. Vedela sem, da moje telo hrepeni po njemu ... Moje srce je hrepenelo po njegovi ljubezni.
"Irina, zberi se," sem si zamrmrala. "Prevaral te je."
Bilo je res. Prevaral me je. Vendar to še ni pomenilo, da je moja ljubezen do njega pozabljena. Ni ... Še vedno je živela v meni.
"Irina? Morava iti!" sem slišala njegov glas.
Počasi sem izstopila iz kopalnice.
Vedela sem, da se moje življenje vrti okoli Iana. Vse je bilo povezano z njim. In to me je morilo. Morilo do konca. Nenazadnje sem vedela, da se je moje življenje spremenilo zaradi njega. Zaradi Nine, ki me je privlekla v Ameriko. Sicer sem ji bila hvaležna, ker je spremenila moje življenje, vendar ... Po drugi strani ...
Zajela sem sapo in se zastrmela v Iana. Njegove modre oči so mi dale vedeti, da se ga ne bom rešila ...
* * *
Minila sta dva tedna. Imeli smo premiero serije Dvojnica. Bila sem prepričana, da Ian ne bo prišel sam. Tudi jaz sem poskrbela za svojega spremljevalca. Čeprav sem bila v dvomih, sem poklicala Daniela. Čeprav ga nisem najbolje prenašala, sem se odločila zanj. Ta bo šel Ianu na živce in nisem dvomila, da ga bo moja odločitev prizadela.
"Presenečen sem, ker si me poklicala," je dejal Daniel, ko je prišel pome s svojim avtomobilom. Zavzdihnila sem in si popravila škrlatno rdečo obleko, ki sem jo imela na sebi. Tudi sama sem presenetila s svojim pogumom.
"Ne laskaj si," je bilo vse, kar sem rekla.
"Zakaj? Lahko bi ..."
"Ne. Tebe sem poklicala samo zato, ker boš šel Ianu v nos," sem prekinila njegove preglasne misli. Dobro sem vedela, da je upal na kaj več. Sama pa sem bila odločena, da nobenega moškega ne bom spustila v svoje življenje.
Niti nisem hotela, če sem bila iskrena. Moje srce je bilo za Iana. Bilo je zanj. Dobro sem vedela, da sem zaljubljena v svojega moža, čeprav me je prizadel in ponižal. Bila sem mu pripravljena odpustiti, vendar do tega ne bo prišlo tako hitro ...
"Ah, Ian," je nekoliko razočarano pripomnil.
"Ian," sem mu pritrdila brez pomišljanja.
Na kraju dogodka je bila zbrana množica novinarjev. Z Danielom sem stopila na rdečo preprogo in se počasi sprehodila. Videla sem Nino, Paula, Candice in vse ostale, ki so igrali v seriji ... V seriji, ki sva jo zakuhali z Nino.
Nina se je šokirano zastrmela vame, ko me je zagledala. Nato je pogledala Daniela, ki je hodil ob meni. Priprla je svoje oči.
Vedela sem, da ji ni bilo lahko, ko me je zagledala z moškim, ki jo je prizadel. Vendar nisem imela druge izbire.
V naslednjem trenutku pa sem zagledala njega ... Iana. Bil je poleg Nine, oblečen v svečano obleko. Ko me je zagledal, je stopil nekaj korakov naprej. Obrnila sem se in se nastavila novinarjem, ki so fotografirali mene in Daniela.
Ljubosumen je bil. Videla sem na njegovem obrazu. Videla sem, da bi mojega spremljevalca najraje utopil v kozarcu šampanjca.
IAN
Rdeča obleka.
Kraljevsko rdeča.
Bila je ona.
Ženska, ki mi je pred dvema letoma ukradla srce. Ženska, ki sem jo ljubil. In ženska, ki mi jo je tisto neumnež prevzel. Pravzaprav mi je uničil zakon samo zato, ker je bil pohlepen. Pohlepen zato, ker je hotel njo.
In uspelo mu je.
Bila je v njegovi družbi.
Najraje bi se požrl od besa, ko sem jo zagledal skupaj z njim. Preprosto nisem doumel, da je ... Ob Danielu. Šlo mi je na bruhanje, saj se je polastil moje žene. Da, moje žene. In čeprav me je Nina prijela za roko, da bi me zadržala, bi ga najraje ubil. Nisem prenesel misli, da se je sploh dotakne. Nenazadnje je bila Irina moja.
"Ian," je šepnila Nina. "Zadrži se."
"Ubil ga bom," sem prisegel.
"Vem, da bi ga najraje ubil. Vendar raje pomisli, da so novinarji prisotni. Si predstavljaš, kakšen naslov bi bil po medijih?" me je mirila še naprej. Nina je imela prav. Nisem se smel prepustiti svojim čustvom. Ne. Moral sem se obvladati.
Po premieri je sledila pogostitev. Sam sem se odločil, da bom raje pobegnil še preden se bo večer spremenil v popivanje. Nenazadnje nisem mogel več živeti brez nje. Irina je bila moja žena, moj svet. Še vedno nisem vedel, zakaj sem jo prevaral.
Ravno sem odšel na stranišče, ko sem zaslišal glasove. Krike. Nemudoma sem prepoznal glas, ki je pripadal njej ...
IRINA
Ni mi dišalo, da sem v njegovi bližini. Pravzaprav mi ni niti dišalo, da sem v Danielovi bližini. On je bil samo lutka, ki sem jo uporabila za svoje načrte. Nenazadnje mi je postalo jasno, da sem Iana uspela narediti ljubosumnega.
Bila sem na stranišču, ko so se odprla vrata. Obrnila sem se. Bil je Daniel. Z zanimanjem sem ga opazovala.
"Kaj pa ti tukaj?" sem počasi vprašala.
"Zbežala si," je dejal.
Zavila sem z očmi. Ja, zbežala sem. Potrebovala sem malo miru. In z njim ga nisem imela, saj ne neprestano težil s svojimi pripombami. Res sem se spraševala, zakaj je Nina bila sploh z njim. Bil je navaden kreten.
"Ja," sem zamrmrala.
Nenadoma sem se zavedela, da je bil precej blizu mene. Nevarno blizu. Nekaj mi je govorilo, da nekaj poskuša ...
"Irina, hočem te," je dejal.
Na obrazu mu je pisalo, da misli popolnoma resno. Nenadoma me je zajel strah. Le zakaj sem se odločila, da grem z njim?
"Daniel, ne," sem ga odločno zavrnila.
"Oh, je to zaradi tvojega moža?" je posmehljivo vprašal. Zavzdihnila sem. No, še tega mi je bilo treba ... Irina, čestitke, dobro si se prerinila v drek.
"Ne," sem hladno odvrnila.
Bil je nevarno blizu. Nenadoma sem začutila, kako me je prijel in znašla sem se ob steni. Kriknila sem od groze, ko je pričel vleči mojo obleko gor.
"Daniel, NE!" sem zavpila. Nisem želela tega. Hotela sem le Iana narediti ljubosumnega. Nisem hotela, da me tale polž ... Pogoltnila sem slino.
"Oh, ja ..." je zamrmral.
"Pusti jo!"
V naslednjem trenutku sem bila rešena prijema. Daniel se je znašel na drugi strani. Nekoliko prestrašeno sem opazovala, kako ga je Ian pritisnil ob steno in mu z dlanjo stisnil čeljust. Na njegovem obrazu se je risal hladen bes.
"Ona je moja žena," je siknil vanj. "Nikoli je ne boš imel. Nino si izkoristil, Irino pa nikoli ne boš imel. Ne, dokler sem jaz živ."
"Saj si jo prevaral," je Daniel sopihal.
"Po neumnosti," je odvrnil Ian. Spustil ga je. "Spizdi. Boljše, da odideš zlepa, drugače ti bodo pogledali možgani skozi nos."
Daniel me je ošinil s pogledom, nato pa se obrnil in odšel. Počutila sem se šibko. Nenadoma se mi je pričelo vrteti. Naslonila sem se na umivalnik in upala, da se bodo vse moje nočne more končale. Še sreča, da je prišel Ian ob pravem trenutku.
"Irina?"
Počasi sem dvignila pogled in se zastrmela v njegov obraz, ki se je risal v ogledalu. Bilo mi je jasno, da je besen.
"Ian," sem šepnila. Nenadoma so se solze nabrale v mojih očeh. Bilo je preveč vsega. Z Ianom sva bila toliko časa ločena, trpela sem in ... Daniel me je hotel posiliti. Nenadoma mi je postalo jasno, da nisem smela izzivati usode. Ne več.
"Navadna trapa si," je dejal in se mi približal. Začutila sem roko, ki me je prijela za ramo in me obrnila. "Si mogla, Irina?"
"Kaj?" sem ga pogledala v modre oči. Spomnila sem se, kako je ogrel moje srce in v meni prebudil čustva. Ja, Ian je bil moški, ki sem ga ljubila.
"Poskušala si me narediti ljubosumnega," je tiho odgovoril na moje vprašanje. "Uspelo ti je. Se sedaj lahko prenehaš obnašati kot ledena kraljica?"
Zavzdihnila sem.
"Daniel je imel prav. Prevaral si me," sem odvrnila.
Ian je zavil z očmi.
"Potreboval sem uteho. Odkar se je rodil Nathan, se je najino življenje obrnilo na glavo," je dejal. "Nisem te želel varati. Ničesar mi ni pomenilo, če želiš od mene iskreno pojasnilo. Vendar sedaj ne razumem, zakaj ti je bilo potrebno ..."
"Dovolj," sem ga prekinila.
Hotela sem se prebiti mimo njega, ko me je grobo zaustavil. Nejevoljno sem ga pogledala v modre oči.
"Pusti me," sem šepnila.
Odkimal je.
"Dovolj imam tega," je dejal. "Hočem te. In pripravljen sem iti do pekla in nazaj, da te spet dobim nazaj, Irina."
Zdelo se mi je, da misli popolnoma resno.